Kava v zrnju in blazinicah

Kava v zrnju spada med najbolj popularne živilske izdelke, ki jih najdemo takorekoč na vsakem koraku. Velika večina gostinskih lokalov namreč kavo v zrnju uporaba za izdelavo priljubljene tople pijače. Seveda pa mora kava v zrnju biti pravilno obdelana, da nas privede do odličnega, vročega in poživljajočega napitka!

Prodaja kave dandanes narašča približno 6-7% na leto, vsekakor pa gre za izdelek, ki je priljubljen med praktično celotnim odraslim prebivalstvom. Naša kava Enjoy prav tako postaja vedno bolj prepoznavna oblika na slovenskem trgu! 

Kava dandanes predstavlja le del ponudbe v kavarnah, slaščičarnah in ostalih gostinskih aparatih, lahko pa jo predstavite tudi z ostalimi dodatki. (npr. s sladko smetano, ki vam jo preprosto naredi aparat za smetano).

Zakaj prav "kava v zrnju" in ne "semena kave" in kaj je z Arabiko in Robusto?

Zrno kave je seme rastline Coffea in je glavni vir te svetovno znane pijače. Zanimivo je, da se izraz "kava v zrnju" uporablja navkljub dejstvu, da gre pri tem za semena, in ne za zrnje - vendar, takšno poimenovanje se je prijelo in zakoreninilo!

Dve ekonomski najpomembnejši sorti kave sta Arabica in Robusta. Če pogledamo na odstotke svetovne proizvodnje, približno 60% kave predstavlja Arabica, preostalih 40% pa Robusta. Arabika vsebuje 0,8–1,4% kofeina, kava v zrnu iz 100% Robuste pa kar pa 1,7–4,0% kofeina. Ravno zaradi te razlike ju velikokrat (tako kot mi) mešajo, pri čemer pa ima vsaka mešanica svoj okus, ki je odvisen tudi od okolja, kjer je kava pridelana.

Načeloma velja, da Arabica dodaja okusu kave sladkosr, medtem ko Robusta kofein oziroma živahnost.

Kako pravzaprav nastane kava v zrnu? Kakšen je proces pridelave kave?

Največja izvoznica kave na svetu je Brazliija, od koder izvira tudi kava v zrnju Enjoy.

Spodaj vam bomo razložili 10 korakov, ki so pomembni za to, da iz semena kavovca dobimo kavo v zrnju.

1. Sajenje kave

Zrno kave je pravzaprav njeno seme. Ko se posuši, praži in zmelje, se ga uporablja za kuhanje kave. Če pa seme ni obdelano, ga lahko posadimo in počasi zraste v kavno drevo ali kavovec - Coffea arabica ali Coffea canephora (bolj znana kot robusta).

Kavna semena posadijo v veliko zemlje zasenčenem prostoru. Potrebujejo veliko vode dokler ne postanejo dovolj "močne", da jih lahko presadijo na sončno mesto.

2. Obiranje kavovca oziroma nabiranje kavnih "češenj"

Odvisno od sorte (približno pa po 3 do 4 letih od sajenja), bodo kavovci obrodili prve sadove - kavne češnje! Gre za okrogle plodove, ki so temno rdeče barve, ko so pripravljeni na obiranje enkrat letno!

V večini držav pridelek obirajo ročno, ponekod, kjer so površine ravne pa tudi mehanizirano.

Samo za primerjavo: za 20 do 40 kilogramov kave v zrnju je potrebnih približno 100 do 200 kilogramov pobranih kavnih češenj.

3. Predelava kavnih sadežev

Ko so sadeži kavovca nabrani, se mora predelava začeti čim prej, da se prepreči kvarjenje sadja. Odvisno od lokacije in lokalnih virov se kava predeluje na dva načina:

Suha metoda je starodavna metoda predelave kave in se še vedno uporablja tam, kjer so vodni viri omejeni. Sveže nabrane sadeže kavovca se preprosto razporedijo po ogromnih površinah, da se posušijo na soncu. Da pospešijo postopek, jih ves dan obračajo, ponoči ali med dežjem pa celo pokrijejo, da se ne zmočijo. Postopek ponavljajo, dokler vlažnost sadežev ne pade pod 11%.

Mokra metoda pa zajema več faz, med katerim se odstrani kašo iz sadeža, nato se loči še kožico in sluz, nato pa so zrna pripravljena na sušenje - enako do 11% vlažnosti

4. Shranjevanje kave pred luščenjem

Tako pripravljeni kavni "fižolčki" so primerni za shranjevanje v vrečah iz jute v katerih lahko kava v zrnju čažje počaka na nadaljno obdelavo!

"Coffe beans" v teh vrečah so enostavni za prelaganje, natovarjanje oziroma prevoz!

5. Luščenje semen in sortiranje kavnih zrn

Pred izvozom se kava predela še na naslednji način. Posebni mlini oziroma luščilci odstranijo pergamentno plast (endokarp) iz mokre predelane kave oziroma odstranijo celotno posušeno lupino, če je bila ta predelana po tradicionalni, suhi metodi.

Poliranje kavnih zrn je neobvezen postopek, pri katerem se strojno odstrani še tanka srebrna lupina, ki ostane na zrnih po luščenju po olupitvi.

Sortiranje poteka tako po velikosti in teži (vrsta sit), v tej fazi pa se kava v zrnu to-be pregleda tudi glede morebitnih barvnih odstopanj ali drugih pomanjkljivosti.

Še zanimivost! Običajno je velikost kavnega zrna predstavljena na lestvici od 10 do 20. Število predstavlja velikost premera okrogle luknje v smislu 1/64 palca. Fižol številka 10 bi bil približna velikost v premeru 10/64 palca, fižol številka 15 pa 15/64 palca.

Zadnja faza zajema (strojno, pri dražjih kavah pa tudi ročno) odstranitev preveč fermentiranih, poškodovanih ali neouluščenih kavnih zrn. Le tako se namreč lahko zagotovi najboljša kakovost končnega izdelka, ki ga predstavlja kava v zrnju!

6. Transport "zelene kave"!

Oluščena kavna zrna, ki jih nekateri imenujejo "zelena kava", se na ladje naložijo v vrečah iz jute.

Do pražarn navadno potujejo v ladijskih zabojnikih, v nekaterih primerih pa tudi v razsutem stanju.

Po pristanku pa se začne sklepni del potovanja za kavo v zrnju!

7. Določanje kakovosti kave - s testiranjem, kakopak!

Kakovost in okus kave je večkrat preizkušen. Ta postopek se imenuje "cupping" in običajno poteka v sobi, ki je posebej zasnovana za to.

Degustator - običajno imenovan "cupper" - oceni kavna zrna glede na njihovo splošen vizualen izgled. Majhno količino zrn nato prepražijo, jih takoj zmeljejo in zmešajo z vodo (ki ima skrbno nadzorovano temperaturo!).

Skoraj kot somelje pri vinu, tudi "cupper" najprej povonja aromo kave!

Nato pusti skodelico nekaj časa počivati, za tem pa odstrani plavajoče koščke kave in kavo vlije v ustno votlino. Kavo nato enakomerno razporedi po ustih in jo okuša še z jezikom.

Kave se na zgoraj opisan način ne analizirajo za to, da se ugotovijo njihove značilnosti in pomanjkljivosti, temveč zaradi možnosti mešanja različnih zrn ali ugotavljanja pravega oziroma optimalnega postopka za praženje kave.

8. Praženje kave

Praženje spremeni "zeleno kavo" v aromatična rjava zrna, ki jih lahko kupite v vaših najljubših trgovinah ali kavarnah. Tako pripravljena kava je prava "kava v zrnju"!

Večina strojev za praženje med praženjem kave vzdržuje enakomerno temperaturo med 190 in 210°C. Med praženjem se zrna kave ves čas premikajo in obračajo!

Ko kava v zrnju doseže notranjo temperaturo okoli 200°C, začnejo zrna rjaveti in začne se pojavljati kafeol, dišeče olje. Ta postopek proizvaja okus in aromo kave, ki jo tako radi pijemo.

Seveda se tudi kavo lahko praži na več načinov, da se doseže različne arome - poznamo svetlo, srednje ali temno praženje kave!

9. Kako naj bo kava v zrnju pravilno zmleta?

Cilj pravilnega mletja je, da nam kava v zrnju ponudi kar največ okusa v skodelici kave.

Prav od tega, kako je kava zmleta je namreč odvisen način priprave ali kuhanje kave!

Če posplošimo, velja da bolj kot je kava fino mleta, hitreje lahko pripravite kavo. Mleta kava za espresso je torej veliko bolj fina, kot tista za turško kavo!

10. Priprava kave

To pa je znanost, katero menimo, da že obvladate!

Ne glede na to, ali pripravljate kavo v profesionalnem aparatu ali v domači džezvi, gre pri kuhanju kave za užitek in ritual, s katerim najpogosteje začnemo dan!

Uživajte!

Katera je najboljša kava v zrnju za avtomate?

Najboljša kava v zrnju - je tista, ki vam odgovarja. Predlagamo vam, da poskusite različne vrste kave, da najdete tisto pravo. Nekateri prisegajo na Illy kavo, drugim je všeč Hausbrandt, spet drugi so za Julius Meinl. 

Naša mešanica je odlično uravnotežena mešanica Arabike in Robuste, katero lahko uporabljate v profesionalnih kavnih aparatih.

Seveda pa jo lahko tudi zmeljete in uporabite za pripravo domače turške kave.

Poleg kave v zrnju lahko pri nas kupite tudi mleto kavo ali pa kavo v blazinicah, ponujamo pa tudi raznorazne pripomočke za latte art!